Kaj morate vedeti​

Vrsta posega je odvisna od stanja dojk pred operacijo in pričakovanj pacientke.

• »Enostavno« povečanje dojk je najpogostejši tip posega. Opravi se pri ženskah s pomanjkanjem tkiva in brez povešenosti dojk. Pri posegu se skozi kožni rez v gubi pod dojko ali polkrožno ob prsnem kolobarju pripravi žep nad ali pod prsno mišico in vanj vstavi vsadek. Pri mejni povešenosti dojk se lahko ta poseg opravi tudi za dvig dojk s pomočjo dovolj velikih vsadkov. Poseg se opravlja predvsem pri mlajših dekletih, ki se jim dojke niso ustrezno razvile ali po dojenju, ko izgine tkivo dojke.
• Dvig in povečanje dojk se opravi pri ženskah s pomanjkanjem tkiva in povešenostjo tkiva dojk. Pri manjši povešenosti se napravi rez okoli prsnega kolobarja (redko), pogosteje je potreben dodatno tudi navpičen rez, ki poteka od kolobarja navzdol proti gubi pod dojko. Redko dodatno napravimo še vodoravni rez v gubi pod dojko. Vsadke vstavimo podobno kot pri enostavnem povečanju nad ali pod mišico. Pri posegu lahko korigiramo tudi velikost prsnega kolobarja. Poseg opravimo v primeru povešenih in izpraznjenih dojk, ponavadi po dojenju ali hujšanju.
• Zmanjšanje in povečanje dojk je redkejši poseg, ki ga opravimo pri ženskah z velikimi dojkami, ki želijo po posegu poudarjen dekolte, kar pa samo z dvigom dojk (brez vsadkov) ni mogoče. V tem primeru napravimo najprej zmanjšanje dojk, nato pa vstavimo vsadke in zaključimo poseg podobno kot pri dvigu in povečanju dojk.
• Menjava vsadkov je operativni poseg, kjer že predhodno vstavljene vsadke zamenjamo z novimi. To storimo zaradi želje po spremembi velikosti dojk, težav, povezanih z vsadki ali težav s tkivom dojk. Menjavo vsadkov kombiniramo lahko tudi z dvigom dojk.
• Dodatni posegi. Vsakega od omenjenih posegov lahko kombiniramo tudi z drugimi posegi, npr. liposukcijo za odstranitev maščobnega tkiva dojk ali injiciranjem lastne maščobe za korekcijo asimetrije ali drugih deformacij.

Velikost vsadkov izberemo glede na obliko prsnega koša, želje paciente in vrsto posega. S pomočjo modrčka in različnih vsadkov, ki jih vstavimo v njega, izberemo velikost, ki ustreza postavi, želji pacientke in tehničnim možnostim. Pri tem smo omejeni s širino prsnega koša in kvaliteto kožnega pokrova. Večji vsadki so namreč tudi širši in lahko presegajo anatomsko širino dojk in posledično njihova vstavitev ni mogoča ali pa bi bil rezultat neestetski. Takšna situacija nastane predvsem pri ženskah z ozkim prsnim košem in majhnimi dojkami pred posegom. 

Položaj reza je odvisen od tipa posega in želja pacientke. Povečanje dojk se opravi skozi rez ob prsnem kolobarju ali z rezom v gubi pod dojko. V kolikor je potreben tudi dvig, se, odvisno od situacije, opravi rez v celem krogu okoli prsnega kolobarja z dodanim rezom navpično in vodoravnim v gubi pod dojko. Rez skozi pazduho se v zadnjem obdobju ne uporablja več.

Oblika vsadkov je odvisna od želja pacientke, njene aktivnosti in stanja tkiv pred posegom. Odločimo se lahko za okrogle ali anatomske (kapljične) oblike vsadkov. Prednost okroglih vsadkov je poudarjen dekolte in nezmožnost deformacije dojk zaradi rotacije, prednost anatomskih vsadkov je naravnejši izgled (predvsem pri ženskah brez dojk pred posegom). V praksi je razlika v obliki pri rezultatu majhna, zato se pogosteje poslužujemo okroglih vsadkov.

Lega vsadkov je lahko nad prsno mišico ali pod njo. Za vstavitev nad mišico se odločimo pri ženskah, ki imajo dovolj lastnega tkiva, pod mišico pa pri osebah z malo tkiva. Pri teh bi se vsadki, vstavljeni nad mišico, zaradi tankega pokrova tipali in videli skozi kožo. Pooperativna bolečina je pri vstavitvi pod mišico hujša. Prednost vstavitve pod mišico je tudi manjša pojavnost kapsularne kontrakture.

Nezmožnost za delo po posegu je odvisna od narave dela. Za pisarniška dela brez fizičnih opravil zadostuje en teden, za lažja fizična dela dva tedna, težja fizična dela tri tedne. Športne aktivnosti so dovoljene po enem mesecu za spodnji del telesa in po dveh mesecih tudi za zgornji del telesa.

Trajnost rezultata povečave dojk je odvisna predvsem od stanja dojk pred posegom, tipa opravljenega posega in telesnih sprememb po posegu. V primeru ohlapne in odvečne kože pred posegom lahko pričakujemo, da se bo do neke mere tkivo ponovno povesilo. Dodatno na to vplivata sprememba telesne teže in morebitna nosečnost. Povešanje dojk je pogostejše tudi pri vstavitvi vsadkov nad mišico in po vstavitvi velikih (in s tem težjih) vsadkov. Implantati imajo dolgo življenjsko dobo in jih v primeru, da težav z dojkami ni, ne menjamo in lahko ostanejo doživljenjsko. Zamenjamo jih v primeru pojava kapsularne kontrakture ali suma na razpok implantata.

Kdaj menjati implantate?
Implantati današnje generacije imajo zelo dolgo življenjsko dobo in večinoma doživljenjsko garancijo na razpok. Včasih je veljalo, da je potrebna menjava vsadkov vsakih 10 let. To ne drži več in vsadki lahko v telesu ostanejo trajno. Implantate menjamo v primeru težav z njimi ali na željo pacientke. Najpogostejši vzroki za menjavo so: razvoj kapsularne kontrakture, korekcija dojk zaradi staranja tkiva dojk (povešanje dojk, tanjšanje tkiva dojk), sum na razpok vsadkov ali želja po spremembi velikosti dojk. Kljub napisanemu mora biti vsaka ženska pripravljena na to, da obstaja verjetnost, da bo po določenem daljšem časovnem obdobju (10 let in več), morda potrebna korekcija dojk in/ali menjava vsadkov.